Osebna izkaznica
Prilipe 22a
SI-8250 Brežice
Tel: 07/496-56-65
GSM: 041/671-365
Uradne ure: vsako sredo
od 16h do 18h na Prilipah
info@rdbrezice.si

Ribnik Prilipe ZAPRT

Zadnje novice



Spletna prodaja ribolovnih dovolilnic za muharjenje in ostale vrste ribolova RD Brežice

Buy online fishing licences for fly fishing and other types of fishing

Ribje vrste

Živi v nižinskih vodah, največkrat v velikih rekah in poplavnih področjih. Hrani se z živalskimi organizmi na dnu. Običajno zraste do 30 cm in 1 kg teže.Telo je visoko bočno sploščeno, nekoliko spominja na ploščiča. Hrbet je temno zelene-olivne barve, boki svetlo srebrni. Drsti se od maja do julija, samica polaga od 11.000 do 100.000 tisoč iker na podvodno rastlinje. Mladice zrastejo povprečno od 6 do 8 cm na leto. Samci spolno dozorijo v drugem letu življenja, samice pa v tretjem do petem letu življenja.
Linj Tinca tinca (Linnaeus 1758)

Tuje ime: tench (ang.), Schleine (nem.), tance (ital.) Razširjenost: razširjen je po celi severni Evropi, tudi v Veliki Britaniji. V Sloveniji splošno razširjen. Življenjski prostor: nižinska jezera, ribniki ribogojnice, v rekah pa pas mrene, ploščiča in brakični pas. Zadržuje se v zarastlinjenih vodah z blatnim dnom.
Značilnosti:
dolžina 20-40cm. Telo je olivno zeleno, trebuh rumenkast. Očesna šarenica je rdeča. Plavuti imajo zaokrožene robove in so temne. Trebušna plavut sega pri samcu do predrepne. Ima par kratkih brkov. Zelo sluzasto telo pokrivajo drobne luske.
Hrana: talne živali, občasno rastline.
Razmnoževanje: med majem in junijem se drsti v obrežnih plitvinah.
Ostriž Perca fluviatilis (Linnaeus 1758)

Tuje ime:
perch (ang.), Barsch (nem.), pesce persico (ital.)
Razširjenost: živi po celi severni Evropi razen na severozahodnem Norveškem in na severnem Škotskem.
Življenjski prostor: topla gorska, predalpska in nižinska jezera, ribniki mrtvice, v rekah pa pas mrene in ploščiča. Zadržuje se v zarastlinjenih predelih, odprtih vodah, starejši ostriži pa živijo v globljih predelih. Mlajši ostriži živijo v jatah, starejši pa so samotarski.

Značilnosti:
dolžina 15-35cm. Ima dve ločeni hrbtni plavuti, v prvi so trde plavutnice, na zadnjem koncu je temna pega. Hrbet je visok, s temnimi prečnimi progami vzdolž bokov.
Hrana: je plenilska riba, mladi jedo talne živali, živalski plankton, zarod in mladice.
Razmnoževanje: drsti se od marca do junija, ikre odlaga med rastlinje, kamenje ali vejice v dolgih želatinastih trakovih.
Smuč Stizostedion lucioperca (Linnaeus 1758)

Tuje ime:
pikeperch (ang.), Zander (nem.), sandra (ital.)

Razširjenost:
izvira iz vzhodne Evrope, naseljen je bil v predele zahodne Evrope in v Veliko Britanijo. V Sloveniji v donavskem porečju.
Življenjski prostor: pas mrene in ploščiča v večjih rekah, nižinska jezera, velike mrtvice. Običajno živi v motnih vodah pri dnu, v mraku pride na površje. Odrasli smuči so samotarji, mlajši živijo v jatah. Značilnosti: dolžina 30-70cm. Telo je vretenasto, podolgovato, s koničasto glavo in s številnimi zobmi v ustih. Na hrbtu sta dve med seboj ločeni hrbtni plavuti, v prvi so same nerazcepljene plavutnice. Po zgornjem delu hrbta so prečne proge.

Hrana:
plenilec, ribojed.
Razmnoževanje: ikre odlaga od aprila do maja ob bregovih v gnezda iz potopljenih vej, samec pa jih čuva.
Sončni ostriž Lepomis gibbosus (Linnaeus 1758)

Tuje ime:
pumpkinseed (ang.), Sonnenbarsch (nem.), persico sole (ital.)

Razširjenost: njegova domovina je severna Amerika, danes pa ga najdemo po celi Evropi in v južni Angliji. V Sloveniji je splošno razširjen v obeh porečjih.
Življenjski prostor: z rastlinjem obrasli plitvi predeli predalpskih in alpskih jezer, ribniki, mrtvice, gramoznice in pa ploščiča v rekah.
Značilnosti: dolžina 10-15cm. Telo je bočno zelo sploščeno in visoko. Na škržnih poklopcih ima rdečo in črno pego, usta so majhna. Samec je v času drsti živo pisanih barv.
Hrana: talne živali, včasih tudi zarod in mladice drugih rib.
Razmnoževanje: od maja do junija odlaga ikre med rastlinje na plitvine, kjer se valijo pod skrbnim varstvom roditeljev.
Som Silurus glanis (Linnaeus 1758)
Tuje ime: wels (ang.), Waller (nem.), siluro (ital.)
Razširjenost: vzhodna in nekateri predeli srednje Evrope. Naseljen v Veliko Britanijo. V Sloveniji razširjen v obeh porečjih.
Življenjski prostor: globlji predeli jezer in velikih rek od pasu ploščiča navzdol, brakične vode. Aktiven je ponoči. Mladi somi žive v manjših skupinah, stari so samotarji.
Značilnosti: dolžina 100-200cm, je ena največjih sladkovodnih rib v Evropi. Telo je zavaljeno, temno sivo pegasto, z dolgim močnim repom, parom dolgih brkov na zgornji ustnici in s parom krajših na spodnji. Hrbtna plavut je zelo kratka, repna zelo dolga.
Hrana: ribojed.
Razmnoževanje: ikre odlaga od marca do junija v nekakšno gnezdo, ki ga naredi med rastlinjem ob bregovih, samec pa ga čuva.
Klen Leuciscus cephalus (Linnaeus 1758)
Tuje ime: chub (ang.), Dobel (nem.), cavedano (ital.)
Razširjenost: cela Evropa razen skrajnega severnega dela. V Sloveniji je splošno razširjen.
Življenjski prostor: reke v pasu postrvi, lipana in mrene, predalpska in nižinska jezera, manj pogost je v toplejših delih vodotokov. Mladi kleni živijo v jatah, starejši so samotarji.
Značilnosti: dolžina 30-50cm. Telo je v prerezu skoraj okroglo. Rob predrepne plavuti je izbočen, plavuti na spodnji strani telesa običajno rdečkaste. Ustna odprtina in luske večje kot pri kleniču, so temne obrobljene in ustvarjajo videz mreže.
Hrana: letajoče žuželke, ličinke žuželk, rastline in ribe.
Razmnoževanje: drsti se od aprila do maja na prodnatih tleh ob brežinah.
Podust Chondrostoma nasus (Linnaeus 1758)
Tuje ime: nase (ang.), Nase (nem.), naso comune (ital.)
Razširjenost: srednja in vzhodna Evropa, v Sloveniji splošno razširjena v donavskem porečju. V soškem porečju je naseljena približno od leta 1960 in je izpodrinila morsko podust ( Ta je v Sloveniji že izumrla).
Življenjski prostor: živi v jatah ob dnu v pasu lipana in mrene.
Značilnosti: dolžina 20-40cm. Rahlo bočno sploščeno telo, usta podstojna. Vse plavuti razen hrbtne so rdečkaste. V predrepni plavuti je 13-14 plavutnic. Prsne plavuti so zelo oddaljene od trebušnih. V času drsti ima po telesu številne drstne bradavice.
Hrana: z močnimi hrustančastimi ustnicami strga alge s podlage.
Razmnoževanje: drsti se od marca do maja na prodnatih plitvinah. V času drsti se seli po toku navzgor.
Ogrica Vimba vimba carinata (Pallas 1811)
Tuje ime: vimba (ang.), Russnase (nem.)
Razširjenost: pritoki Kaspijskega in Črnega morja ter Baltika. V Sloveniji v rekah donavskega porečja.
Življenjski prostor: v rekah od pasu ploščiča do brakičnih predelov, v nižinskih jezerih in v predalpskih jezerih. Živi v jatah ob dnu.
Značilnosti: dolžina 20-30cm. Usta so podstojna, z naprej štrlečo zgornjo mesnato ustnico. Plavuti so sivkaste, rumene ali oranžne. V času drsti imajo samci hrbet črn, trebuh pa rdečkast. V predrepni plavuti je 20-25 plavutnic. Nazaj položene prsne plavuti segajo skoraj do trebušnih.
Hrana: talne živali.
Razmnoževanje: drsti se od maja do junija na prodnatem dnu ob brežinah. V času drsti se seli po toku navzgor.
Platnica Rutilus pigus virgo (Heckel 1852)
Tuje ime: danube roach (ang.), Frauennerfling (nem.), Leucisco del Danubio (ital.)
Razširjenost: živi samo v donavskem porečju v spodnjih tokovih večjih pritokov do severne Romunije. V Sloveniji v porečju Krke, Save, Drave, Kolpe.
Življenjski prostor: živi v globljih predelih rek z močnim pretokom. Samo v času drsti se seli v pritoke, ki so porasli z rastlinjem.
Značilnosti: dolžina 30-45cm. Telo visoko, rahlo sploščeno, v času drsti ima samec izrazite drstne bradavice po glavi. Usta so rahlo podstojna, glava je majhna, trebušne in repna plavut so rdeče.
Hrana: talne živali, rastline. Je vsejeda riba.
Razmnoževanje: drsti se od aprila do maja na prodnatem dnu ali rastlinju, kamor odlaga izredno lepljive ikre.
Rdečeoka, črnovka Rutilus rutilus (Linnaeus 1758)
Tuje ime: roach (ang.), Plotze (nem.), leucisco rosso (ital.)
Razširjenost: zahodna, srednja in vzhodna Evropa in nekateri predeli severne Evrope. V Sloveniji splošno razširjena.
Življenjski prostor: toplejša alpska, predalpska in nižinska jezera, ribniki, mrtvice, gramoznice, reke od pasu mrene do predelov, kjer se zadržuje ostriž, in brakične vode. Živi v jatah pri dnu, manjše ribe se zadržujejo ob bregovih, večje pa v globljih predelih.
Značilnosti: dolžina 10-30cm. Telo je bočno sploščeno, trebušne plavuti so točno pod hrbtno. Plavuti na spodnji strani telesa so običajno rdečkaste. Boki so srebrni, luske velike, oko (šarenica) rdeče.
Hrana: vsejeda riba, glavna hrana pa so rastline in organski plankton.
Razmnoževanje: drsti se od aprila do maja, ikre pa odlaga na rastlinje po plitvinah.
Mrena Barbus barbus (Linnaeus 1758)
Tuje ime: barbel (ang.), Barbe (nem.), barbo (ital.)
Razširjenost: Pirenejski polotok, zahodna, srednja in vzhodna Evropa, južna Anglija, na Irskem je ni. V Sloveniji splošno razširjena v donavskem porečju.
Življenjski prostor: v pasu mrene na peščenih in prodnatih predelih. Živi v jatah pri dnu, aktivna ponoči.
Značilnosti: dolžina 30-50cm. Telo je podolgovato, s koničastim gobcom in dvema paroma brkov na zgornji čeljusti. Plavuti na spodnji strani telesa rdečkaste. Rob najdaljše plavutnice v hrbtni plavuti je nazobčan. Trebuh ploščat, hrbet olivno zelen ali rjav, boki pa se zlato rumeno bleščijo.
Hrana: talne živali, včasih rastline in zarod drugih rib.
Razmnoževanje: drsti se od maja do junija na prodiščih z močnim pretokom.
Pohra Barbus petenyi (Heckel 1847)
Tuje ime: Semling (nem.), stronazza (ital.)
Razširjenost: naseljuje severni del Pirenejskega polotoka, spodnji Ren, severno in srednjo Italijo in donavsko porečje. Njena populacija v Kolpi ni velika.
Življenjski prostor: vode s hitrim pretokom ob dnu večjih potokov in manjših rek.
Značilnosti: dolžina 15-20cm. Telo valjasto, rjavo sivo zelenkaste barve, s temnejšimi pegami. Na glavi podstojna usta z mesnatimi ustnicami, dva para brkov. Trebušne plavuti rdeče rjave barve.
Hrana: talne živali, organski plankton.
Razmnoževanje: drsti se od maja do junija na peščeni ali prodnati podlagi.
Pezdirek Rhodeus sericeus amarus (Bloch 1782)
Tuje ime: bitterling (ang.), Bitterling (nem.), rodeo sericeo (ital.)
Razširjenost: vzhodna, srednja in severna Evropa, severozahodna Anglija. V Sloveniji razširjen v donavskem porečju.
Življenjski prostor: pas ploščiča v rekah, nižinska jezera in ribniki, kjer žive tudi potočni škržek (školjka) in druge sladkovodne školjke. Živi v jatah ob brežinah voda, ki so zelo porasle z rastlinjem.
Značilnosti: dolžina 5-6cm. Pobočnica je nepopolna, ima le 5-6 lusk. V zgornji polovici telesa se po bokih vleče modro zelena proga. V času drsti trebuhi samce pordečijo, boki in hrbet pa postanejo bleščeče modro zeleno vijoličaste barve. Samica ima 4-5cm dolgo rožnato leglo.
Hrana: talne živali, ličinke žuželk, živalski plankton.
Razmnoževanje: ikre odlaga od aprila do junija v školjke, zarod zapusti školjke, ko izgubi hranilni mešiček.
Krap Cyprinus carpio (Linnaeus 1758)
Tuje ime: common carp (ang.), Karpfen (nem.), carpa (ital.)
Razširjenost: izvira iz jugovzhodne Azije, danes pa je razširjen po celi Evropi razen v severni Skandinaviji. Živi tudi v Veliki Britaniji. V Sloveniji je vsesplošno razširjen.
Življenjski prostor: nižinska in predalpska jezera, ribogojnice, od pasu ploščiča navzdol v rekah. Ugajajo mu vode z blatnim dnom in veliko rastlinja. Hraniti se prične v mraku in nadaljuje v nočnem času.
Značilnosti: dolžina 30-70cm. Ima dva para kratkih brkov. Divji krap in luskinar imata celo telo pokrito z luskami, usnjar pa ima po telesu le posamezne luske ali pa jih sploh nima. Hrbet ima visok.
Hrana: talne živali, ki jih pobira z raztegljivimi usti, in rastline.
Razmnoževanje: drsti se od maja do junija, ikre odlaga na rastlinje ob brežinah.
Zelenika Alburnus alburnus (Linnaeus 1758)
Tuje ime: bleak (ang.), Ukelei (nem.), alburno (ital.)
Razširjenost: zahodna, srednja in vzhodna Evropa, južna Skandinavija, in južna Anglija. V Sloveniji je vsesplošno razširjena v donavskem porečju.
Življenjski prostor: v velikih jatah v zgornjih plasteh predalpskih in nižinskih jezer, v ribnikih in v rekah v pasu mrene in ploščiča. Zahaja tudi v brakično vodo.
Značilnosti: dolžina 10-15cm. Bočno sploščeno, srebrno bleščeče se telo s popolno pobočnico, usta nadstojna. V predrepni plavuti je 18-23 plavutnic.
Hrana: živalski plankton, letajoče žuželke.
Razmnoževanje: drstijo se od aprila do junija na plitvih prodnatih obrežnih mestih.
Pisanka Alburnoides bipunctatus (Bloch 1782)
Tuje ime: schneider (ang.), Schneider (nem.), allorella alburno di fiume (ital.)
Razširjenost: Francija, porečje Rena in Donave, jugovzhodna Evropa. V Sloveniji precej razširjena v donavskem porečju.
Življenjski prostor: v rekah v pasu lipana in delno v pasu mrene, manj pogosta v predalpskih in nižinskih jezerih. Živi v jatah pri dnu in v zgornjih vodnih plasteh.
Značilnosti: dolžina 9-13cm. Pobočnica je usločena navzdol in obrobljena z dvema vrstama vzporednih črnih pik. V času drsti se vzdolž bokov nad pobočnico pojavi temno siva proga, baze plavuti na spodnji strani telesa pa pordečijo.
Hrana: talne živali in letajoče žuželke.
Razmnoževanje: drsti se na prodnatem dnu v tekoči vodi med majem in junijem.
Ploščič ima visoko, bočno močno stisnjeno telo, pokrito z velikimi, mehkimi luskami, urejenimi v pravilnih vrstah in končnimi usti na majhni glavi. Tudi oči ima relativno majhne. Hrbet ima temnejših odtenkov olivno zelene barve, boke zlato-srebrne, trebuh pa bele barve, ki na spodnjem delu glave prehaja v rdečkasto. Hrbtna plavut je visoka in ozka, predrepna, ki se začne na spodnji strani telesa za hrbtno pa je precej dolga. Vse plavuti so sive do modr-črne barve. Spolno dozori v tretjem ali četrtem letu starosti, drstijo pa se maja in junija med travo na robu rek, vedno v nočnem času. Samica odloži med 90.000 in 600.000 iker. Ploščič živi in se hrani v jatah na dnu počasi tekočih rek ali v jezerih z muljnatim dnom, v katerem se tudi hrani s tam živečimi organizmi, nevretenčarji in vodnim rastlinjem. Razširjenost.Ploščič je značilna riba počasi tekočih rek, jezer in ribnikov. V rekah se po njem tudi imenuje značilni del vodotokov, kjer voda umiri svoj tok in kjer se na dno začne usedati mulj (pas ploščiča). Ploščič je ena pogostejših ribjih vrst v Evropi. Njegov življenjski prostor se razteza od Pirenejev preko Irske in Anglije na zahodu do zahodnih pritokov Kaspijskega jezera, pritokov Črnega in Azovskega morja na vzhodu. Na severu seže vse do Švedske. Poseljuje tudi vse vodotoke donavskega porečja, kjer ga najdemo skoraj povsod v mrenskem, ploščičevem in izlivnem pasu ter stoječih vodah
Bolen (znanstveno ime Aspius aspius)Bolen je riba s podolgovatim, bočno rahlo stisnjenim telesom, pokritim z velikimi, mehkimi luskami. Ima izrazito velika nadstojna usta, katerih ustnice so tanke in segajo skoraj do oči, v njih pa so dvoredni zobje, kar izkazuje roparsko ribo. Hrbet je črne barve s kovinsko modrim odsevom, boki so srebrni do modro beli, trebuh pa bel. Hrbtna in repna plavut sta modrikastih odtenkov, ostale plavuti pa so rdečkaste barve. Bolen doseže dolžino do 120 cm, povprečna velikost pri nas pa je med 50 in 75 cm. V izjemnih pogojih živijo do 15, v povprečju pa le okoli 12 let. Spolno dozorijo v tretjem ali četrtem, včasih celo šele v petem letu starosti, drstijo pa se od aprila do junija na plitvih prodiščih hitrega toka rek. Samice odložijo med 80.000 in 100.000 iker, ribji zarod pa se zadržuje v mirnih delih vodotokov v velikih jatah. Odrasle ribe so samotarske in so plenilci, ki se hranijo pretežno z zelenikami, pa tudi z drugimi manjšimi ribami. Do velikosti 30 cm, kar je po navadi v drugem letu starosti, se boleni hranijo tudi z manjšimi vodnimi nevretenčarji in rastlinjem.
Jez (Leuciscus idus)Jez je riba z vretenastim, bočno rahlo stisnjenim telesom, pokritim z velikimi luskami. Na prvi pogled je podoben klenu, le, da ima manjšo glavo, top gobec s končnimi usti. Hrbet je temno sive barve, boki so srebrni, trebuh pa bel. Plavuti so rdeče barve. Jez doseže dolžino do 80 cm, povprečno pa so odrasli primerki dolgi do 50 cm. V izjemnih pogojih živijo do 15, v povprečju pa le okoli 10 let. Spolno dozorijo v drugem ali tretjem letu starosti, včasih pa šele do petega, drstijo pa se od marca do junija na plitvih prodiščih. V času drstitve se zberejo v jate, drugače pa živijo samotarsko življenje. Jez se v mladosti hrani s planktonom, odrasle živali pa z vodnimi žuželkami in ličinkami, občasno pa se hranijo tudi z manjšimi ribami.
Menek , Burbit, Quappe, Bottatrice, (Lota lota) Linnaeus, 1758 je ednini sladkovodni predstavnik reda Gadiformes (polenovke), ki se sestoji iz približno 30 morskih vrst ter je edini predstavnik družine Lotidae. Občasno ga lahko najdemo v brakičnih vodah. Menek je hladnovodna riba, ki prebiva v velikih rekah in globokih jezerih Amerike, Evrope in Azije in to v območju med 40º in 70º severne geografske širine. Najdemo ga na globini od 1-700 m in v temperaturnem območju vode od 4-18 º C. Predvsem je vezan na bentos (dno) kjer se zadržuje med rastlinjem, koreninami ali kamenjem. Njegova zunanjost na prvi pogled spominja na soma. Naraste do 1,5 m dolžine in 30 kg telesne teže, čeprav so v povprečju odrasli osebki težki 2 kg. Ima ploščato glavo in podolgovato telo prekrito z drobnimi luskami. Barva variira od rumene do rjavkaste ali zelenkaste s temnimi, nepravilnimi lisami, ki prekrivajo hrbet, glavo in plavutke z izjemo prsnih plavuti. Trebuh in prsne plavuti sta belkastosive barve. Prva hrbtna plavut je kratka ter za njo sledi druga hrbtna plavut, ki je 6 krat daljša in se dotika zaobljene repne plavuti. Predrepna plavut je približno enako dolga kot hrbtna. Prsne in trebušne plavuti so nameščene kranialno, takoj za škržnimi loki. Za menka je značilen neparen brk, ki se nahaja na spodnji čeljusti (»bradi«). Drstenje menka nastopi v zimskih mesecih, kadar matice potujejo vzvodno v manjše vodotoke. Na drstišča prvo prihajajo samci. Drstenje nastopa po noči v plitvinah s kamnitim ali peščenim dnom. Med drstenjem samci in samice tvorijo klobčasto maso, v centru klobka odlagajo spolne produkte. Ikra se zalepi na podlago, inkubacija pa traja od 40 dni do nekaj mesecev. Glede razmnoževanje menka obstajajo različni podatki o številu jajc, času spolnega dozorevanja ter pogostnosti drstenja. Predvsem gre za značilnosti posameznih vodotokov (temperaturna nihanja, količina hrane..) ter za polimorfizem zaradi izoliranosti posameznih populacij. Tako menek spolno dozori v razponu od 1-8 let, število jajc pa variira od 30 000–13 000 000. V naravi se menek ne drsti vsako leto, ker potrebuje 2-3 leti za obnovo energetskih zalog zadostnih za drstenje. Pred časom drstenja so opazili pri menku obdobje pospešenega metabolizma in pospešenega vnosa hrane zaradi dozorevanja spolnih žlez ter nabiranja energetskih zalog za drstenje.
Potočna zlatovčica ima telo pokrito z zelo drobnimi luskami, precej veliko glavo in zelo velik gobec, ki sega čez zadnji rob očesa. V zgornji čeljusti in na ralniku ima zelo močne zobe. Potočna zlatovčica je zelo lepo obarvana. Hrbet je rjavo in zeleno marmoriran, vmes so rumeno zelene proge. Po bokih so posajene zlato rumene, modro obrobljene pike. Trebuh in plavuti so oranžno rdeče barve. Prsni, trebušni in podrepna plavut so belo obrobljene, kar je značilno za vse zlatovčice. Zadnji rob repne plavuti je raven ali rahlo zarezan. Zraste 20-35 cm, največ pa 50 cm. Samec potočne zlatovčice spolno dozori v 1., samica pa v 2. letu starosti. V svoji domovini se drsti od septembra v severnih predelih da začetka decembra v južnejših. Pri nas se drsti od oktobra do marca. Za drst potrebuje mrzlo, hitro tekočo vodo, zato v času drsti zahaja v manjše potoke. Samica skoplje v prod jamico in vanjo odloži ikre. Mlade potočne zlatovčice ostanejo v teh potokih 1-2 leti, potem pa se odselijo v širše dele vodotokov ali celo v jezera, če imajo to možnost. Hrani se pretežno z vodnimi nevretenčarji (ličinkami žuželk, polži maloščetinci, školjkami, ribjim zarodom), odrasli in večji osebki pa tudi z ribami. Potočna zlatovčica naseljuje tako v svoji domovini kot v Evropi in pri nas izvirne dele potokov.
Razširjenost: Domovina potočne zlatovčice so severovzhodni predeli Severne Amerike od Georgije do severnega polarnega pasu. Od tu so jo skušali razseliti po drugih delih Združenih držav Amerike in v Kanado, vendar precej neuspešno, ker ni tako prilagodljiva kot druge vrste. V Evropo so jo prinesli leta 1879 iz Kanade in zato je pri nas pogosto imenujejo kanadska postrv. Sedaj je v Evropi razširjena v Veliki Britaniji, Skandinaviji, severni Italiji in v predelu Alp (Avstrija, Jugoslavija). V Slovenijo so potočno zlatovčico prinesli leta 1884 in jo naselili v potoke v okolici Ljubljane. Obdržala se je le na redkih mestih. Danes so znana nahajališča Kamniška Bistrica, Sava Dolinka, Črni potok pri Sveti Ani na Ljubelju morda še kje drugje.
Amerikanka, šarenka Oncorhynchus mykiss (Walbaum 1792)
Tuje ime: rainbow trout (ang.), Regenbogenforelle (nem.), trota iridea (ital.)
Razširjenost: severnoameriška ribja vrsta, ki so jo leta 1884 naselili po Evropi, kjer je danes splošno razširjena.
Življenjski prostor: je neavtohtona ribja vrsta, ki prihaja v Kolpo iz ribogojnic na hrvaški strani. Živi v rekah od postrvjega do mrenskega pasu, v višinskih in nižinskih jezerih. Manj občutljiva za onesnaževanje, prenese višje temperature vode kot potočna postrv.
Značilnosti: dolžina 25-50cm. Tolščenka, po telesu ima gosto posejane temne pike, rdečih nima, boki so mavrični, z izstopajočo močneje obarvano progo vzdolž bokov v istih odtenkih. Pri drstečih samcih spodnja čeljust kljukasto ukrivljena.
Hrana: talne živali, zračna hrana, letajoče žuželke, ribe.
Razmnoževanje: v vodotoke naseljena mladica ali odrasla žival. V Sloveniji se drsti v redkih vodah. Od oktobra do decembra zakopava ikre v prodnato dno. Je močan tekmec lipanu in potočni postrvi, ker zaseda njuna drstišča in prehranjevalne niše.
Globoček Gobio gobio (Linnaeus 1758)
Tuje ime: gudgeon (ang.), Grundling (nem.), gobione (ital.)
Razširjenost: zahodna, srednja in vzhodna Evropa, južna Skandinavija, Velika Britanija. V Sloveniji splošno razširjen.
Življenjski prostor: živi v jatah pri dnu skoraj vseh tipov voda, zlasti pa v pasu lipana in mrene in v gorskih ter predalpskih jezerih. Naseljuje celo brakične vode.
Značilnosti: dolžina 8-12cm. Telo je sivkasto, s prečnimi progami vzdolž pobočnice. Podstojna usta z enim parom brkov, ki segajo, nazaj položene, le do srednjega roba očesa. Luske so temno obrobljene. Po repu in hrbtni plavuti so temne navpične pege.
Hrana: talne živali.
Razmnoževanje: drsti se od maja do junija, ikre odlaga na kamenje in rastline v plitvinah. Se ne seli.
Lipan Thymallus thymallus (Linnaeus 1758)
Tuje ime: graylin (ang.), Asche (nem.), temolo (ital.)
Razširjenost: številni vodotoki srednje, severne in severovzhodne Evrope, predeli, ki jih naseljuje so nemalokrat ločeni med seboj. V Sloveniji splošno razširjen. V Kolpi je zelo pogost, v pritokih ga ni.
Življenjski prostor: prevladuje v pasu lipana v tekočih vodah, v Skandinaviji pa živi tudi v jezerih, kjer se v jatah zadržuje v globljih predelih z ne premočnimi podvodnimi tokovi. Občutljiv za onesnaževanje voda.
Značilnosti: dolžina 25-50cm. Telo je srebrno sivo s črnimi pikami v sprednjem delu, pokrito s precej velikimi črno obrobljenimi luskami, ima tolščenko. Hrbtna plavut je zelo velika in škrlatno rdeča, z risbo v obliki šahovnice z modrimi, in škrlatno rdečimi polji, repna plavut globoko razcepljena. Koničasta glava z majhnimi ravnimi usti.
Hrana: talne živali, letajoče žuželke, včasih tudi ribji zarod.
Razmnoževanje: drsti se od marca do junija v čisti vodi na plitvih prodiščih s hitrim pretokom.
Sulec Hucho hucho (Linnaeus 1758)
Tuje ime: huchen (ang.), Huchen (nem.), salmone del Danubio (ital.)
Razširjenost: je endemit donavskega porečja, naseljen v druga porečja. Populacije v srednji Evropi so zelo ogrožene.
Življenjski prostor: Pas lipana in mrene. Zadržuje se v globljih predelih, predvsem za kakimi nasipi, pregradami in ob spodjedenih bregovih, kjer plava vedno obrnjen proti toku.
Značilnosti: dolžina 50-100cm. Podolgovato, bronasto bleščeče se telo s temnimi pikami, v prerezu skoraj okroglo, glava dolga, ima tolščenko.
Hrana: odrasli so ribojedi, mlajši jedo žuželke in manjše vrste rakov.
Razmnoževanje: drsti se od marca do maja na plitvinah pritokov, ki se zlivajo v pasu postrvi in lipana. Ikre zakoplje v prodnato ali peščeno dno. Najrazličnejše regulacije rek nemalokrat ovirajo drstne migracije sulca.
Potočna postrv, potočnica Salmo trutta m.fario (Linnaeus 1758)
Tuje ime: brown trout (ang.), Bachforelle (nem.), trota fario (ital.)
Razširjenost: splošno razširjena v Evropi in v Sloveniji.
Življenjski prostor: riba odprtih voda, ki se zadržuje na predelih s srednje močnim pretokom ali pod brežinami v pasu postrvi in lipana. Živi tudi v visokogorskih jezerih, ki imajo dotoke in iztoke. Zelo je občutljiva za onesnaževanje voda in regulacije in v takih predelih jo pogosto nadomešča šarenka.
Značilnosti: zraste do 50cm, redki primerki so veliki tudi do 70cm. Po bokih in po hrbtu ima temne pike, po bokih še rdeče, belo obkrožene pike. Tako kot pri vseh postrvih ima tudi pri potočni samec spodnjo čeljust kljukasto zakrivljeno navzgor, kar je izrazito zlasti v času drsti.
Hrana: talno živalstvo, letajoče žuželke, ribe.
Razmnoževanje: čas drsti lokalno zelo variira, in sicer od oktobra do marca. Ikre zakoplje v prod. Za razmnoževanje zahteva čisto, s kisikom bogato vodo in prodnata tla z močnim pretokom.
Ščuka Esox lucius (Linnaeus 1758)
Tuje ime: pike (ang.), Hecht (nem.), lucio (ital.)
Razširjenost: zahodna, srednja in vzhodna Evropa in srednja Italija, Velika Britanija. V Sloveniji splošno razširjena.
Življenjski prostor: toplejša predalpska in nižinska jezera, ribniki mrtvice, pas mrene in ploščiča v rekah, redkeje zahaja v pas lipana. Običajno leži nepremično med rastlinjem ob bregu, posebno med trstičevjem. Živi v čisti vodi.
Značilnosti: dolžina 30-120cm. Ima dolgo glavo z račjemu kljunu podobnim gobcem in številnimi nazaj obrnjenimi zobmi v gobcu. Telo je rumeno zeleno z olivno zelenimi ali umazano rjavimi progami. Plavuti so rjave, hrbtna plavut je pomaknjena daleč nazaj.
Hrana: je ribojeda riba, včasih ujame tudi manjše vretenčarje in vodne ptiče.
Razmnoževanje: drsti se od februarja do maja med vodnim rastlinjem ob brežinah, zelo pogosto na poplavnih predelih.