Ploščič

Abramis brama (Linnaeus, 1758)

Tuje ime

bream (angl.), Blacke, Bläuer, Blei, Güster, Sunnfisch (nem.), abramide, brama (ital.)

Razširjenost

Ploščič je značilna riba počasi tekočih rek, jezer in ribnikov. V rekah se po njem tudi imenuje značilni del vodotokov, kjer voda umiri svoj tok in kjer se na dno začne usedati mulj (pas ploščiča). Ploščič je ena pogostejših ribjih vrst v Evropi. Njegov življenjski prostor se razteza od Pirenejev preko Irske in Anglije na zahodu do zahodnih pritokov Kaspijskega jezera, pritokov Črnega in Azovskega morja na vzhodu. Na severu seže vse do Švedske. Poseljuje tudi vse vodotoke donavskega porečja, kjer ga najdemo skoraj povsod v mrenskem, ploščičevem in izlivnem pasu ter stoječih vodah

Življenjski prostor

Ploščič živi in se hrani v jatah na dnu počasi tekočih rek ali v jezerih z muljnatim dnom.

Značilnosti

Ploščič ima visoko, bočno močno stisnjeno telo, pokrito z velikimi, mehkimi luskami, urejenimi v pravilnih vrstah in končnimi usti na majhni glavi. Tudi oči ima relativno majhne. Hrbet ima temnejših odtenkov olivno zelene barve, boke zlato-srebrne, trebuh pa bele barve, ki na spodnjem delu glave prehaja v rdečkasto. Hrbtna plavut je visoka in ozka, predrepna, ki se začne na spodnji strani telesa za hrbtno pa je precej dolga. Vse plavuti so sive do modr-črne barve. 

Hrana

Živi organizmi, nevretenčarji in vodno rastlinje.

Razmnoževanje

Spolno dozori v tretjem ali četrtem letu starosti, drstijo pa se maja in junija med travo na robu rek, vedno v nočnem času. Samica odloži med 90.000 in 600.000 iker.

Najmanjša lovna mera

30 cm

Varstvena doba

1. 5.–30. 6.