Potočna zlatovčica

Salvelinus fontinalis (Mitchill, 1814)

Tuje ime

brook trout (angl.)

Razširjenost

Domovina potočne zlatovčice so severovzhodni predeli Severne Amerike od Georgije do severnega polarnega pasu. Od tu so jo skušali razseliti po drugih delih Združenih držav Amerike in v Kanado, vendar precej neuspešno, ker ni tako prilagodljiva kot druge vrste. V Evropo so jo prinesli leta 1879 iz Kanade in zato je pri nas pogosto imenujejo kanadska postrv. Sedaj je v Evropi razširjena v Veliki Britaniji, Skandinaviji, severni Italiji in v predelu Alp (Avstrija, Jugoslavija). V Slovenijo so potočno zlatovčico prinesli leta 1884 in jo naselili v potoke v okolici Ljubljane. Obdržala se je le na redkih mestih. Danes so znana nahajališča Kamniška Bistrica, Sava Dolinka, Črni potok pri Sveti Ani na Ljubelju morda še kje drugje.

Življenjski prostor

V svoji domovini in v Evropi naseljuje izvirne dele vodotokov. Mlade ribe ostajajo v potokih 1–2 leti, potem se selijo v nižje predele ali celo v jezera.

Značilnosti

Potočna zlatovčica ima telo pokrito z zelo drobnimi luskami, precej veliko glavo in zelo velik gobec, ki sega čez zadnji rob očesa. V zgornji čeljusti in na ralniku ima zelo močne zobe. Potočna zlatovčica je zelo lepo obarvana. Hrbet je rjavo in zeleno marmoriran, vmes so rumeno zelene proge. Po bokih so posajene zlato rumene, modro obrobljene pike. Trebuh in plavuti so oranžno rdeče barve. Prsni, trebušni in podrepna plavut so belo obrobljene, kar je značilno za vse zlatovčice. Zadnji rob repne plavuti je raven ali rahlo zarezan. Zraste 20–35 cm, največ pa 50 cm. 

Hrana

Hrani se pretežno z vodnimi nevretenčarji (ličinkami žuželk, polži maloščetinci, školjkami, ribjim zarodom), odrasli in večji osebki pa tudi z ribami.

Razmnoževanje

Samec potočne zlatovčice spolno dozori v 1., samica pa v 2. letu starosti. V svoji domovini se drsti od septembra v severnih predelih da začetka decembra v južnejših. Pri nas se drsti od oktobra do marca. Za drst potrebuje mrzlo, hitro tekočo vodo, zato v času drsti zahaja v manjše potoke. Samica skoplje v prod jamico in vanjo odloži ikre. Mlade potočne zlatovčice ostanejo v teh potokih 1–2 leti, potem pa se odselijo v širše dele vodotokov ali celo v jezera, če imajo to možnost. Potočna zlatovčica naseljuje tako v svoji domovini kot v Evropi in pri nas izvirne dele potokov.

Najmanjša lovna mera

Brez mere.

Varstvena doba

1. 12.–28. 2.


Dovolilnice
Ribnik Prilipe
ODPRT
Ribiškočuvajska služba
KONTAKTI
 
Vodja ribiškočuvajske službe
 
 
Ribiški čuvaji
 
Stanje voda
 
°C
m3/s
cm
Krka
10.6
6.31
65
Sava
13.5
92.44
72

Vir: ARSO
Sponzor tekm
v lovu rib s plovcem

Spletni nakup
ribiških kart