Srebrni koreselj

Carassius gibelio (Bloch, 1782) - babuška

Tuje ime

Golden carp (angl.), Giebel, Silberkarausche (nem.)

Razširjenost

Naravno naselitveno območhe sega na Kitajsko, Tajsko, v južno Mandžurijo, Korejo, na Japonsko, polotok Sahalin in v povodju reke Amur. Leta 1948 so ga zanesli v evropski del Sovjetske zveze. Od tod se je zelo hitro razširil po vzhodni Evropi. Do konca 50 let je naseljeval le sponji tok Donave s pritoki, po letu 1970 pa se je zelo povečal ulov te ribe v vseh deželah donavskega porečja. 

Pojavlja se v stoječih in tekočih vodah obeh povodih. 

Življenjski prostor

Živi v stoječih vodah in nižinskih, počasi tekočih, z rastlinjem bogatih rekah, ki redno poplavljajo. Preživi lahko izjemno neugodne razmere okolja.

Značilnosti

Zraste povprečno 15–35 cm, največ do 45 cm. Od navadnega koreslja se loči po obliki teesa. Ima nižji hrbet, podobno kot divji krap. Celo telo je srebrno sivo. Glava je majhna, s končnimi usti in brez brk. Dolga hrbtna plavut je konkavna, repna je močneje škarjasto vrezana kot pri navadnem koreslju.

Hrana

Hrani se z rastlinskim planktnonim, talnimi nevretenčarji in organskim drobirjem.

Razmnoževanje

Spolno dozori v drugem letu življenja. Drsti se od junija do julija na zarastlinjenih ali peščenih podlagah. Razmnožuje se z ginogenezo. Ikre se v zarodek in odraslo žival razvijejo brez oploditve. Razvoj ikre lahko sprožijo spermalne celice drugih ribjih vrst, kot so krap, ploščič, link, koreselj, zlati koreselj in številne druge. Potomci takega načina razmnoževanja so same samice.

Najmanjša lovna mera

Brez mere.

Varstvena doba

1. 5.–30. 6.