Bolen

Aspius aspius (Linnaeus, 1758)

Tuje ime

asp (angl.), Dickkopf, Diebel, Hartkopf, Lachsfisch, Mülbe, Rapen, Rittel, Rombalet (nem.)

Razširjenost

V Evropi sega naselitveno območje od Elbe na zahodu do Urala na vzhodu. Živi v Skandinaviji, na jugu Škotke in na Finskem. v jugovzhodni Evropi sega naselitveno območje do Strumice in Marice, proti vzhodu do Azovskega morja in celo do Sibirije, na jugo pa v Grčijo in severni del Turčije. v SLoveniji nasleljuje donavsko porečje, in sicer srednji tok Drave, Save, Mure in spodji tok Krke.

Življenjski prostor

Živi v srednjem toku rek in rečnih rokavih večjih rek, zadržuje se ob bregu in v roku. Zahaja tudi v akumulacije in večja jezera. Zarod se zadržuje v jatah v mirnejših delih vodotokov ob bregovih, mlade ribe v jatah ob bregovih, starejši boleni so samotarji.

Značilnosti

Bolen je riba s podolgovatim, bočno rahlo stisnjenim telesom, pokritim z velikimi, mehkimi luskami. Ima izrazito velika nadstojna usta, katerih ustnice so tanke in segajo skoraj do oči, v njih pa so dvoredni zobje, kar izkazuje roparsko ribo. Hrbet je črne barve s kovinsko modrim odsevom, boki so srebrni do modro beli, trebuh pa bel. Hrbtna in repna plavut sta modrikastih odtenkov, ostale plavuti pa so rdečkaste barve. Bolen doseže dolžino do 120 cm, povprečna velikost pri nas pa je med 50 in 75 cm. V izjemnih pogojih živijo do 15, v povprečju pa le okoli 12 let.

Hrana

Odrasle ribe so samotarske in so plenilci, ki se hranijo pretežno z zelenikami, pa tudi z drugimi manjšimi ribami.  Do velikosti 30 cm (po navadi v drugem letu starosti).Boleni se hranijo tudi z manjšimi vodnimi nevretenčarji in rastlinjem.

Razmnoževanje

Spolno dozorijo v tretjem ali četrtem, včasih celo šele v petem letu starosti, drstijo pa se od aprila do junija na plitvih prodiščih hitrega toka rek. Samice odložijo med 80.000 in 100.000 iker, ribji zarod pa se zadržuje v mirnih delih vodotokov v velikih jatah.

Najmanjša lovna mera

40 cm

Varstvena doba

1. 5.–30. 6.