Navadni koreselj

Carassius carassius (Linnaeus, 1758)

Tuje ime

Crucian carp (angl.), Garusse, Karras, Krutsch (nem.), carassio (ital.)

Razširjenost

Naselitveno območjezajema celo Evropo, razen severnega dela Skandinavije, dela Anglije, Irske, Francije in Italije z jadranskim povodjem. Naseljuje tudi jugovzhodni del Pirenejskega polotoka, na vzhodu pa naselitveno območje sega v Azijo. 

Življenjski prostor

Naseljuje stoječe vode, v tekočih vodah je bolj redek. Pogostejši je v rečnih rokavih, mrtvicah in ribnikih. 

Živi v Muri, Dravi, v spodnjem toku Save, Krke in Kolpe.

Koreselj je zelo odporen na izjemne življenjske pogoje, živi celo v močvirnih predelih, v vodi z minimalnimi količinami kisika. Večino časa preždi na dnu jezer in ribnikov, v tekočih vodah je redek.

Značilnosti

Zraste 20–35 cm in največ do 55 cm. Ima visoko in bočno sploščeno telo, hrbet je grbasto izbočen. Na hrbtu ima dolgo, izbočeno in visoko plavut z nazobčanim tretjim trnom. Glava je majhna z majhnimi končnimi usti. Hrbet je običajno temnozeleno rjav, boki so svetlejši, rumeno obarvani in trebuh rdečkasto bel. Prsni, trebušni in rpedrepna plavut so rdečkaste, ostale so rumenkaste s sivim robom. Na bazi repne plavuti ima temno pego. 

Hrana

Hrani se z deževniki in ličinkami vodnih žuželk, za katerimi rije po blatu. Tudi alge in plankton so del njegove prehrane.

Razmnoževanje

Spolno dozori v 3–4. letu. Drsti se od maja do julija. V času drsti se ribe zbirajo na plitvinah, poraslih z rastlinjem. Takrat stalno molijo gobce nad gladino vode. Samica odloži, običajno v treh obrokih, na vodno rastlinje 100.000–300.000 lepljivih iker.

Najmanjša lovna mera

Brez mere.

Varstvena doba

1. 5.–30. 6.